Opis
TOK BOŽANSKE VESOLJNE IGRE
Knjiga Tok božanske vesoljne igre je prevod Sathva Sai Babovih neprecenljivih nasvetov duhovnim iskalcem, prvič objavljenih v reviji Sanathana sarathi, kot niz njegovih člankov v teluščini. Knjiga je spisana v obliki pogovora med Saijem in duhovnim iskalcem, in sicer o vedskih modrostih, ki razkrivajo človekovo duhovno naravo in ga osvobajajo trpljenja človeškega stanja.
Sathva Sai Baba je zapisal: »Svet s svojim videzom draži ljudi z varljivimi upi in jih očara, čeprav je v osnovi neresničen, je zgolj izginevajoči pojav. Ko spoznaš to resnico, se zaveš kozmične zabave Boga in večne univerzalne Biti. Tega stanja zavesti ni mogoče doseči s kopičenjem bogastva ali posvetne moči ali pa s pridobivanjem znanja in veščin. Doseči gaje mogoče edinole s prečiščevanjem vseh faset naše zavesti in z iskrenostjo našega iskanja. Med tem iskanjem se po naravi stvari pojavljajo razne ovire, denimo dvomi in dogme, brezplodno debatiranje in neutemeljene pristranskosti.
Ta knjižica z naslovom Tok božanske vesoljne igre bo odpravila vse takšne ovire in vas izpolnila z duhovno blaženostjo (ananda). Povedla vas bo na pot duhovnega napredka.«
Današnje religije, ki zatrjujejo, da vodijo Iskalce pri izpolnjevanju te naloge, ne vlivajo samozavesti mladini. Mladi imajo občutek, da so na nekatere izmed teh religij močno vplivale okoliščine v času njihovega nastanka. Mnoge so postale zastarele. Spet druge so. vezane na specifične regije ali države. Nekatere so vsilili in izoblikovali prišleki iz tujine. In nekatere religije mladi doživljajo kot nedostojne in kvarne. Mladi iskalci bolj vzvišenega življenja imajo občutek, da se jim bodo smejali, če bodo živeli po napotkih teh religij. Zato se namesto tega raje vdajajo nenehnemu pogovarjanju in prebiranju tisočerih knjig. Ne napravijo niti prvega koraka na poti duhovne discipline, kakršnega predpisujejo prav vse religije. To je značilno za kritike in tiste, ki uživajo v razgretih razpravah in ob tem uživajo v zmedi, ki jo ustvarjajo.
Zrnce modrosti, pridobljeno v kratki meditaciji, je precej bolj dragoceno kakor učenost, nabrana iz milijona knjig. Preblisk modrosti (gnjana), naj bo še tako bežen, je dragocena pridobitev, rezultat osebne duhovne vadbe (sadhana) in “je nesporno pristna izkušnja. »Ko človek kultivira in razvija to zrnce modrosti, tedaj kontroverznost in kritičnost ponehata. Edini prepiri bodo tisti s svojim nižjim jazom. Ti bodo potekali do razodetja resnice. Samozavest je bistvenega pomena za človeka, ki stopa na pot duhovne vadbe.
Nekaj strani za pokušino:
