Opis
SESTRA POLONA
Nekaj časa je nemočno stala ob postelji.
Z mamo je spregovorila samo nekaj besed, nič pomembnega, le toliko, da sta si nekaj rekli.
Ni ji preostalo drugega, kot da seje poslovila.
»Johnnv, bodi priden, ko bom jutri prišla, ti bom dala drugo brizgalko, da me boš lahko poškropil,« mu je obljubila.
Samo rahlo je pokimal in jo nekam dolgo gledal, daje komaj zadrževala solze.
»Veš, rada te imam in si želim, da bi čim prej zapustil bolnišnico in se vrnil domov, da se bova znova igrala, kot sva se že. Zato se le potrudi, da boš ozdravel.«
Gledal jo je s svojimi svetlečimi očmi, gledal tako, kot bi sploh ne razumel, kaj mu govori, ali pa je bilo morda tako, dajo je še kako razumel, a se je nekje globoko v sebi zavedal, da se tisto, kar mu je govorila, ne bo nikoli uresničilo.
Obrnila seje k mami: »Jutri bom znova prišla, če kaj potrebujeta, mi kar povejte.«
Mama je samo nemo pokimala in ji stisnila roko.
Odšla je, skoraj zbežala je s tistega žalostnega kraja, kjer se je tako mlad fant, komaj na pragu življenja, že poslavljal s tega sveta.
Nekaj strani za pokušino:
(v pripravi)
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.