Opis
SOBA 25
Dare, zelo splošno razgleden in strokoven moški, v svojem srcu pestuje bolečino, ki mu razdira dušo, vendar prav z nobenim človekom ni pripravljen deliti svoje temačne skrivnosti. Da ga ne bi mogel nihče več raniti, se brani z ironijo in pikrostjo, s tem pa rani druge, zaradi česar večina ljudi dobi o njem napačno mnenje in mu pripisuje negativne lastnosti. Nobenemu ne uspe spoznati ga takšnega, kakšen je v resnici. Njegova družina dobro ve, kako dobro srce ima, a se kljub temu sprašuje, zakaj mora vedno priteči s poprom in soljo, da s tem posipa tuje rane. Pa tudi, zakaj ni srečen, ko mu je Usoda položila v zibelko vse pogoje za srečo. Jasno jim je, da je to njegov napačen način obrambe, da ga nihče več ne bi ranil, a o tem, kdo ga je ranil, kdaj in kakšne narave so te njegove rane, jim ni jasno. Če bi bil pripravljen deliti lastne skrivnosti z družino, ji razgaliti lastne rane, bi se njegova družina potrudila, da najde ustrezne blagodejne obliže za njegove rane. Če se dva ne poznata do popolnosti, se ne moreta niti dobro slišati. Ljubezen je pa najžlahtnejša roža, ki jo je potrebno vedno negovati, da se lahko razbohoti v vsej svoji lepoti in eteričnosti. Brezpogojna ljubezen je pa osnovni pogoj za popolno srečo. To niso materialne dobrine. Je le ljubezen.
Potem pa Dare hudo zboli, a svoje bolezni ne sprejema. Jo negira do samega konca. Dogajajo se nerazložljive stvari, zaradi česar se njegovi soprogi porajajo vprašanja o tem, kam gremo po smrti. Je še kaj po smrti, ali se s smrtjo vse konča. Še zlasti po prebiranju del nevrokirurga dr. Eben Aleksandra.
Nekaj strani za pokušino:
(v pripravi)
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.