Opis
USIHANJA
Zbirka »Usihanja« je moja 10 zbirka kratke proze, poleg »Šepeta tišine« in »Kapelj časa« je to tretja zbirka, ki se ukvarja s problemi podeželja.
V tem naboru 25 kratkih zgodb je zajeto šepetanje o nepreklicnem odmiranju podeželja v času, ki ga živimo. To odmiranje ni kričavo, so zgolj intimna šepetanja o nostalgiji, ki je precejena skozi vsakdanjik. Drobne stiske zrelih in starejših ljudi se odslikujejo skozi dvome, skozi načrte nostalgičnih vračanj na podeželje, ki se včasih zgodijo ali pa tudi ne. Spet druge opisujejo osamelce, ki še premorejo smisel in voljo in vztrajajo v podeželski idili, ta pa ni vedno zares idilična, pač pa ponudi tudi trpkost, žalost in osamljenost. Vseskozi se da v zgodbah zasledovati spominjanje, iskanje nekega časa, ki je dokončno sprhnel, skupaj z umirajočimi kmetijami in odseljenimi ljudmi. Prav to stalno pretakanje med vasjo in mestom, prav to, daje zgodbam pečat. Mestoma je nekoliko ironičnega samoposmehovanja, tudi težke socialne teme so nadrobljene, ki pa jih požge večni kleni optimizem. Najdaljša zgodba »Popotnik« je globok uvid v nostalgično vračanje zrelostnikov k svojim koreninam – in prav to je namen tega pisanja; zavedanje podeželskih korenin. Uporabljeno je več pisateljskih tehnik, še največ je refleksivnega premišljevanja – toka zavesti in idiličnih opisov. Dialogi so včasih slengovsko obarvani zaradi pristnosti.
Izbor je narejen na podlagi objav v Kmečkem glasu, v rubriki »Pisana njiva«, nekaj pa sem jih zavestno dodal, da ima nabor vendar nek logični tok, ki se začne okrog božiča in se konča na jesen s trgatvijo. Namen takega izbora je domišljen z željo, da bralca popelje nazaj na podeželje, da ga začuti in se nad njim zamisli, ker nam vasi dobesedno umirajo – in to boli.
Nekaj strani za pokušino:
(v pripravi)
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.