Opis
ONA, KATERE IME NE POMNIM
»Po določenem času si je pridobila moje zaupanje. Če bi me poznali, bi vedeli, da je za takšno čustvo pri meni potreben čas. Poznala sva se mesec dni. Definiralo jo je nekaj, zaradi česar sem se odpovedal lastnim načelom. Zaupal sem ji svoje strahove. Pripovedoval sem ji o nočeh, ki jih prebedim zaradi strahu pred prihodnostjo. Pa ne pred njo samo, marveč pred neuspehom, ki bi se lahko pripetil. V očeh drugih sem seveda deloval kot samozavesten in vase zaverovan človek, zaradi česar je bil moj strah v njihovih očeh nerealen. Bal sem se tudi drugih pričakovanj. Želel sem prelistati svojo zgodbo do konca, prebrati zadnji odstavek in se prepričati, da me čaka srečen konec. Drugi izmed mojih strahov, je bil še bolj absurden in izgovoril sem ga s težkim srcem. ‘Philophobia’ oziroma strah pred preveliko navezanostjo na osebe, ki imajo potencial, da me prizadenejo. Groza me je, ko pomislim, da je na svetu ženska, ki ima v sebi moč, da v meni pusti bolečino, večjo in globljo od telesne. Da v meni pusti praznino in vse delce, ki sem ji jih tekom časa razdajal, da odide in me pusti praznega. Praznine sem se bal bolj kot vsega. Živeti prazno življenje je bilo moja najhujša nočna mora.«
O AVTORICI
Avtorica romana je šele 19- letna Melani Potrč iz okolice Ptuja. Svojo življenjsko zgodbo je začela pisati na Prvi gimnaziji Maribor, sedaj pa šolanje nadaljuje na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Medtem ko njena akademska pot vodi v fizikalne vode, pa avtorica voljno podaja roko tudi umetnosti – glasbi in gledališču. Vi pa v rokah držite še njen nepozabni literarni prvenec z naslovom Ona, katere imena ne pomnim.
Nekaj strani za pokušino:
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.